Dopoldanska oddaja

Petra Zupet (profesorica športne vzgoje ter strokovna direktorica Inštituta za medicino in šport)

$gEbPHgRwIas€Vadba za nosečnice. Tudi med nosečnostjo je dobro poskrbeti za primerno telesno dejavnost, kajpada, če je nosečnica zdrava in nima nobenih zapletov z nosečnostjo. Zmerna vadba namreč ugodno vpliva na bodočo ma-mico in plod, hkrati pa izboljša tudi telesno pripravljenost na porod. Vendar pa jo strokovnjaki v nekaterih primerih odsvetujejo, če recimo nosečnici grozi prezgodnji porod ali ima predležečo posteljico. O tem, zakaj je telesna dejavnost med nosečnostjo priporočljiva in kakšna naj bo se bomo pogovarjali z docentko dr. Petro Zupet, specialistko medicine športa, profesorico športne vzgoje ter strokovno direktorico Inštituta za medicino in šport.

Dalibor Novaković (lastnik prikolice Žmoht) - 1.Del

$4phyxso-tjY€ŽMOHT je vse kar restavracija mora biti in vse kar restavracija ni, je koncept brez koncepta, je predal ki nikamor ne paše a povsod je rad. Je utopija!

Primož Černelč in Rok Ruter (Dobro z dobrim-GIBIT) - 1.Del

$djclC7rOuG8€Podjetje GiBit že 12 let deluje na področju športa, rekreacije, gibanja in zdravja. Za posameznike in podjetja organiziramo in vodimo različne vadbe, tečaje, teambuilding programe in programe promocije zdravja na delovnem mestu. V zadnjih letih smo še posebej aktivni pri promociji zdravja v podjetjih in organizacijah, kjer pokrivamo celoten spekter storitev s področja gibanja, duševnega zdravja in zdravega načina življenja. Korona kriza je številne dejavnosti preselila na splet in temu smo se prilagodili tudi mi.

Anela Bektašević (osebna trenerka nežnejšega spola - LUXFIT) - 1.Del

$pEouSAn_Sjk€Sem oseba, ki je uspela svojo strast do zdravega in aktivnega načina življenja spremeniti v delo, ki mi omogoča, da pomagam ljudem, ki si želijo spremeniti način življenja in postati najboljša verzija sebe. Moje največje vodilo je osebni pristop, drugačnost, strast do dela in pozitivna energija do dela in življenja, ki jo z veseljem prenašam na druge ljudi.

Alenka in Kamenko Kesar (pisatelja) - 1.Del

$LXmdiOp2FNY€Ležala sva na kavču, stisnil sem se k najdražji in čez njeno ramo zagledal kartonček, na katerem so bili napisani TV programi in zraven številka kanala. Zdela se mi je čudovita priložnost, da preverim, koliko sva z ženo povezana. Oziroma, če sem iskren, želel sem preveriti, če zna žena brati moje misli. Ker če zna, sem v velikih težavah.

Manca Birk (Ljubljanske butarice) - 1.Del

$w0Ik_W0nL3I€Bližajo se velikonočni prazniki. Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik, ko se verniki spominjajo Jezusovega trpljenja, smrti na križu in vstajenja. Prazniki se pričnejo s cvetno nedeljo, ko verniki nesejo zelenje in butarice v cerkev k blagoslovu. Butarica je sestavljena iz različnega zelenja, kot so na primer bršljan, mačice, resa, srobot, brinje z jagodami. Ponekod nanjo obesijo tudi sadje in jo okrasijo s pisanimi trakovi. Med zelo prepoznavnimi je ljubl-janska butarica, ki je izdelana iz pisanih smrekovih oblancev in šopa zelenja na vrhu.

Simon Popek (direktor festivala DOKUMENTARNI FILMI) - 1.Del

$ytjoxBJpdEA€Festival dokumentarnega filma letos v Cankarjevem domu, oziroma bolje rečeno - na spletu - poteka že 23. leto. Na ogled bo 20 celovečernih dokumentarcev in peščica kratkih filmov. V katalog so zapisali: "Prvi kontekst bo dal Matjaž Ivanišin, slovenski nacionalni zaklad, ki mu je bila letos podeljena »mala« Prešernova nagrada in čigar filmi so majhne, iskrene, brezčasne mojstrovine o dinamiki med ljudmi, različnih folklorah, kulturah in običajih.

Benjamin Burgar, Tilen Stenovec (Posebni gostje) - 1.Del

$Yf-bYJOU4xs€»Posebni gostje« –kadar vidimo ta napis, gre običajno za težko pričakovan dogodek, na katerem se znani glasbeniki predstavijo z različnimi gosti, s katerimi sodelujejo. Po navadi so le češnja na vrhu smetane, mi pa imamo rajši smetano na vrhu češenj. Zato smo se Posebni Gostje odločili da, za razliko od običajnega nastopanja in rivalstva z drugimi, mi uzremo malce drugačno pot.

Barbara Bole, Jakob Kapus (Vitka ritka) - 1.Del

$na6dJ31nKFw€O vitki ritki pravijo tako: Vitka ritka je košček svetovnega spleta, ki je namenjen ženskam, ki želijo zaživeti bolj zdravo, bolj kakovostno in vitko življenje. Življenje, v katerem prekipevanje z energijo ne bo vprašanje dobrega dne, zadovoljstvo samih s sabo, s svojim telesom in načinom življenja pa bo postalo nekaj, po čemer jih bo prepoznal svet v katerem živijo.

Irena Gajšek (direktorica samostana Mekinje) - 1.Del

$_awV8U0yvLg€Samostan Mekinje je bil prvič omenjen že v 12. stoletju in je bil tedaj last grofov Gallenbergov. Leta 1300 pa Seyfrid in Elizabeta Gallenberška na tem zemljišču v Mekinjah ustanovita prvi samostan reda sv. Klare na Kranjskem. Samostan je šel v svoji dolgi zgodovini kar skozi nekaj težkih obdobij, med drugim so ga izropali tudi Turki. Od leta 1902 je v njem prebival red uršulink, danes pa samostan spada pod občinsko upravo in je s tem postal pomembna točka turističnega in kulturnega dogajanja v Kamniku. Tam se že nahaja Rok, ki se bo pogovarjal z direktorico samostana Ireno Gajšek.

Katja Krivec (računalniško opismenje starejših) - 1.Del

$sKby7kjnlI8€Prav med epidemijo novega koronavirusa se je razkrilo, kako pomembno je, da znamo uporabljati računalnik in poiskati različne informacije na spletu. Marsikomu so nove tehnologije omogočile tudi ohranjanje socialnih stikov in komunikacijo z drugimi. Za mlajše generacije je uporaba računalnika in tablic nekaj povsem sa-moumevnega. Drugače pa je s starejšimi generacijami, ki pred upo-kojitvijo novih tehnologij morda sploh niso potrebovale. Danes se vedno več starejših ljudi zaveda nuje poznavanja in uporabe raču-nalnika. V mestni občini Ljubljana je zanje na voljo kar nekaj brez-plačnih tečajev računalništva. Med prvimi ponudniki tovrstnih tečajev so bili tudi Dnevni centri aktivnosti za starejše, ki delujejo pod okriljem Mestne zveze upo-kojencev. O računalniški pismenosti starejših in tečajih računal-ništva se bomo pogovarjali s Katjo Krivec, vodjo programa Dnevni centri aktivnosti za starejše, Ljubljana.

Neža Gorše (hortikulturna terapija) - 1.Del

$s6AjdHFwoRc€Pomlad je končno tu in z njo se je začela sezona vrtnih opravil. Delo na vrtu in skrb za rastline imata tudi številne blagodejne učinke na naše zdravje in dobro počutje, pomagata nam pri premagovanju različnih oblik stresa. To spoznanje sicer ni nič novega. Že v sredn-jem veku so lepo urejene vrtove zaradi ugodnega vpliva na bolnike uporabljali kot podporo in pomoč pri zdravljenju. Danes se spet zavedamo pomena vrtov: so prostor za pridelavo hrane, druženje, in seveda tudi dobra prilika, da znova najdemo stik z naravo. O terapiji z vrtom ali hortikulturni terapiji se bomo pogovarjali z Nešo Gorše, ki je v Biotehniškem centru Naklo diplomirala prav s tega področja.

Klemen Kejžar (trener plezanja) - 1.Del

$iWtDZ_oSklc€Naš današnji gost se ukvarja oz. trenira plezanje že skoraj 25 let, od osnovne šole naprej. Takrat je bil v Ljubljani en sam športno-plezalni klub. Bil je član mladinske in članske reprezentance. Njegov hobi pa je prerastel v poklic, danes dela kot trener plezanja, večinoma v plezalnem centru Ljubljana.

Dora Klar, Barbara Babič (zavod BOB) - 1.Del

$NVD6ywSO03Q€Zavod Bob je prostor, pa tudi strokovnjak za neformalno izobraževanje, mladinsko ulično delo, kulturne dejavnosti, socialno podjetništvo in zagotavljanje aktivne udeležbe mladih v družbenem dogajanju.

Ema Jamnik (kondicijski trener) - 1.Del

$0p9FxvEIK5E€Ema je energična 25-letnica, ki jo delo trenerke neizmerno osrečuje. Trenutno zaključuje magistrski študij kineziologije na Fakulteti za šport. Če je ne najdete v studiu, dvoranah, fitnesu, je verjetno kje v naravi, kjer zelo rada preživlja svoj prosti čas. Poleg športa rada preživlja cas tudi v družbi bližnjih, ko bo mogoče oz. lažje izvedljivo pa bo zagotovo skočila kam v tujino, saj zelo rada potuje.

Nika Nikolič (phihoterapevtka) - 1.Del

$5RIDK-454Nc€Nika Nikolič dela kot psihoterapevtka. V izobraževanje iz uvodnega študija psihoterapije in kasneje psihodinamske psihoterapije, se je vključila med tem, ko je opravljala tudi magisterij iz politologije. Kasneje je psihoterapijo nadgradila z izobraževanji iz psihoanalize Veliki Britaniji. Trenutno je tik pred oddajo doktorata na Kulturologiji, kjer se skozi teorijo lacanovske psihoanalize osredotoča na transfer in predpostavke o vednosti. Z njo bomo spregovorili o razlikah med različnimi vejami ukvarjanja z duševnim zdravjem in o tem, kaj nas najbolj pesti med epidemijo. -Ko govorimo o psihoterapiji si ponavadi predstavljamo kavč in starca z okroglimi očali, ki nas sprašuje, kaj si o določeni stvari mislimo. Pa psihoterapija res izgleda tako?

Mirjana Nadjalin (psihoterapevka) - 1.Del

$N63sxXtOea4€Vedno več parov se dandanes odloča za staršestvo, ko so si že ustvarili kariero in lasten dom. Odlašanje ima lahko za posledico, da traja kar nekaj časa, preden se jim uresniči želja po otroku. Po podatkih ima pri nas že vsak šesti par težave s spočetjem. Medicina lahko danes pomaga številnim parom pri zdravljenju neplodnosti. Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo so dolgotrajni, zlasti za ženske so zelo stresni in čustveno zahtevni, njihov uspeh pa je negotov. O stiskah, ki jih doživljajo pari, ki se soočajo z neplodnostjo in psihološko podporo, se bomo pogovarjali s specializantko psihoterapije Mirjano Nadjalin.

Anja Golob (VIGEVAGEKNJIGE) - 1.Del

$MNhEY808LaM€Anja Golob je glavna in odgovorna urednica založbe VigeVageKnjige, ki je v Ljubljani nedavno dobila tudi svojo knjigarno, ki se nahaja na Runkovi 2 v Šiški. Pred šestimi leti se je ta mlada založba odpravila v svet z raznolikim naborom stripov, oziroma risoromanov, kot jim pri založbi rečejo. Beseda je bila celo med finalisti za besedo leta in se je danes že dodobra obdržala v stripovskem svetu.

Meta Petrič, Luka Vidic (Kulturno okoljsko društvo Pazi!park) - 1.Del

$q1_8Qb2n0Rc€Ljudje si bivališča radi uredimo po svoji meri, kar se nanaša tudi na okolico našega doma. Ker prebivalci in prebivalke sami najbolje poznate svojo okolico in kako bi jo bilo dobro spremeniti ter prilagoditi, v Mestni občini Ljubljana že tretje leto poteka projekt Zunaj, ki spodbuja urejanje mestnih kotičkov ter povezovanje med prebivalkami in prebivalci v soseskah.

Špela Frlic (vodja pripovedovalskega festivala) 1.Del

$5Ep5J2YoFtk€Špela Frlic je pripovedovalka in programska vodja pripovedovalskega festivala. Na današnji dan, ko praznujemo svetovni dan pripovedništva, bomo z njo spregovorili o zgodovini pripovedovanja in o njegovi vlogi v današnjem času.

Prijava na e-novice

∼ Ostanimo povezani ∼

"Preko novic vas redno obveščamo o novostih in nasvetih in o prihajajočih dogodkih."

Soglašam, da sme upravitelj strani skladno z zakonom o varovanju osebnih podatkov avtomatizirano obdelovati posredovane podatke. Podatki se bodo hranili izključno za pošiljanje e-novic in ne bodo posredovani tretjim osebam.

Potrdi